Zgodovina

Korenine KD Anton Aškerc Rimske Toplice segajo nazaj v konec 19. stoletja, ko se je v Rimskih Toplicah začelo organizirano zborovsko petje. Iz tega časa so znani pevovodje Ulaga, Grozdnik, Kokol, Biglez, kasneje Milan Dobovičnik. Pa je poleg zborovskega petja za kulturo skrbelo tudi številno članstvo v gledaliških skupinah, ki so samostojno ali skupaj z zbori uprizarjali gledališke igre (Črna žena).

Uradni ustanovni občni zbor KD Anton Aškerc je bil v letu 1946 in od takrat do sedaj KD deluje bolj ali manj zagnano. Gledališka skupina je bila po vojni in še v sedemdesetih letih zelo aktivna in je uprizorila številne igre in spevoigre (Kovačev študent, Beneški trojčki), potem pa je zaradi objektivnih razlogov počasi zamrla. Edina zvezda stalnica je MoPZ,  ki je  pod vodstvom dolgoletnega vodje g. Julija Goriča deloval vse do leta 2005. Od takrat  je vajeti v roke vzela gospa Polona Tanšek Aškerc. Vsa dogajanja v kraju in nedaleč naokoli so bila zaznamovana s sodelovanjem članov KD Anton Aškerc - s pevci, recitatorji in gledališčniki.

Pa še to!
Leta 1956, ko je bila na Senožetah proslava ob ponovni otvoritvi adaptirane domačije pesnika Antona Aškerca, je MPZ prvič izvedel vokalno priredbo treh Aškerčevih pesmi : Kaj bi te vprašal, dekle ti, Mi vstajamo in Zori rumena rž, zori.

KD Anton Aškerc danes

KD Anton Aškerc Rimske Toplice poleg članov MoPZ , pevk v ŽPZ Rimljanke in članic etno skupine Stari časi, združuje tudi člane v literarno – recitacijski skupini in člane v gledališki skupini. Leta 2001 je KD prevzelo organizacijo Pohoda po Aškerčevih poteh, ki je bilo projektno delo učencev in delavcev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pod vodstvom prof. Jože Košak. Pohod, ki bo letos že 11., se je razširil izven meja KS in občine Laško. Pri organizaciji Pohoda sodelujejo društva v kraju in v KS Zidani Most.

Za razpoznavnost KD smo v letu 2002 sprejeli logotip, ki se pojavlja na plakatih, vabilih, članskih izkaznicah, kažipotih, ex librisih, ...

V jubilejnem letu 2006 smo na Globokem, kjer je stala rojstna hiša pesnika, postavili obeležje. Le-tega smo v letu 2012  obnovili in uredili park, ki je prijazen obiskovalcem.

Velika pridobitev za nas je bila tudi romansirana biografija BRODNIKOVA OPOROKA, ki jo je napisal Ivan Sivec. Ob verzih Aškerčevih pesmi se pred nami odvije celotno življenje našega velikega pesnika balad in romanc.